Študija kaže, kako cepivo proti rumeni mrzlici sproži močan imunski odziv
Raziskovalci pokažejo, kako cepivo aktivira specifične imunske celice – pomembno izhodišče za razvoj novih cepiv. Cepljenje proti rumeni mrzlici z živim oslabljenim cepivom YF17D je eno najučinkovitejših cepljenj, ki so na voljo. Enkraten odmerek zagotavlja dolgotrajno zaščito pred boleznijo. Zaradi moči in dolgotrajnosti imunskega odziva je to cepivo odličen model za preučevanje učinkovitih mehanizmov imunske obrambe pred virusnimi okužbami. Vendar pa še ni popolnoma razumljeno, kako točno to cepivo sproži tako izjemno močan imunski odziv. Ekipa, ki jo vodi profesorica imunologije Anne Krug v Biomedicinskem centru (BMC) ...
Študija kaže, kako cepivo proti rumeni mrzlici sproži močan imunski odziv
Raziskovalci pokažejo, kako cepivo aktivira specifične imunske celice – pomembno izhodišče za razvoj novih cepiv.
Cepljenje proti rumeni mrzlici z živim oslabljenim cepivom YF17D je eno najučinkovitejših cepljenj, ki so na voljo. Enkraten odmerek zagotavlja dolgotrajno zaščito pred boleznijo. Zaradi moči in dolgotrajnosti imunskega odziva je to cepivo odličen model za preučevanje učinkovitih mehanizmov imunske obrambe pred virusnimi okužbami. Vendar pa še ni popolnoma razumljeno, kako točno to cepivo sproži tako izjemno močan imunski odziv.
Ekipa, ki jo je vodila profesorica imunologije Anne Krug iz biomedicinskega centra LMU (BMC) v sodelovanju s Simonom Rothenfußerjem, profesorjem na univerzitetni bolnišnici LMU, je raziskala, kako se specifične imunske celice – tj. dendritične celice (DC) in monociti – odzivajo na cepivo. V ta namen smo analizirali različne vrste celic DC in monocitov v krvi več kot 200 zdravih odraslih oseb pred in po cepljenju. Po cepljenju je veliko teh imunskih celic pokazalo tipično aktivacijo s tako imenovanimi molekulami interferona, ki igrajo ključno vlogo pri obrambi telesa pred virusi. Posebej pomembna ugotovitev je bila molekula Siglec-1 na celični površini, ki je v enem tednu po cepljenju postala vidnejša v določenih vrstah celic in je bila povezana s hitro proizvodnjo zaščitnih protiteles proti virusu rumene mrzlice.
Naša študija ponuja nove vpoglede v odziv imunskega sistema na zelo učinkovito virusno cepivo. Te ugotovitve bi lahko podprle razvoj novih cepiv, ki zagotavljajo hitro zaščito, na primer v kontekstu novih epidemij. Poleg tega lahko Siglec-1 služi kot uporaben biomarker v prihodnjih študijah cepljenja. “
Anne Krug, profesorica na Biomedicinskem centru LMU (BMC)
Viri:
Winheim, E.,et al.(2025). Z interferonom povzročena aktivacija dendritičnih celic in monocitov s cepljenjem proti rumeni mrzlici je v korelaciji z zgodnjimi odzivi protiteles. Zbornik Nacionalne akademije znanosti. doi.org/10.1073/pnas.2422236122.