Nov pristop k zdravljenju izboljša preživetje brez ponovitve pri bolnicah z rakom dojke v zgodnji fazi

Nov pristop k zdravljenju izboljša preživetje brez ponovitve pri bolnicah z rakom dojke v zgodnji fazi

Nov pristop k zdravljenju, ki združuje ciljno terapevtsko zdravilo s hormonsko terapijo, je znatno podaljšal čas, v katerem oseba z zgodnjo stopnjo 2 ali 3 HR-pozitivnega in HER2-negativnega raka dojk živi brez ponovitve raka, je pokazala nova študija, ki so jo skupaj vodili raziskovalci iz UCLA Health Jonsson Comprehensive Cancer Center.

Skupina je ugotovila, da je dodajanje ribocikliba, zdravila, ki spada v razred zaviralcev CDK4/6, standardnemu hormonskemu zdravljenju izboljšalo ne le invazivno preživetje pri ženskah s to vrsto zgodnjega stadija raka dojke, temveč tudi preživetje brez bolezni na daljavo in preživetje brez ponovitve.

Rezultate so objavili danes vNew England Journal of MedicineRezultati so bili predstavljeni lani na letnem srečanju Ameriškega združenja za klinično onkologijo v Chicagu.

Ugotovili smo, da je dodatek ribocikliba standardnemu hormonskemu zdravljenju povzročil relativno zmanjšanje stopnje ponovitve do 25 %. In to je ogromno za to populacijo bolnikov, ki predstavlja 70 do 75 % primerov raka dojke.«

Dr. Dennis Slamon, glavni avtor študije, predstojnik oddelka za hematologijo-onkologijo na Medicinski fakulteti David Geffen pri UCLA in direktor kliničnih in translacijskih raziskav na UCLA Health Jonsson Comprehensive Cancer Center

Veliko bolnic s to vrsto raka dojke se zdravi z operacijo in v nekaterih primerih z obsevanjem in kemoterapijo, ki ji sledi endokrino zdravljenje do 10 let, da se zmanjša tveganje ponovitve.

Čeprav endokrino zdravljenje izboljša rezultate, še vedno obstaja tveganje, da se bo rak ponovil več let po začetni diagnozi. Bolniki z 2. stopnjo bolezni imajo od 27 % do 37 % tveganje, da se bo rak ponovil, bolniki s 3. stopnjo bolezni pa imajo 46 % do 57 % možnost, da se rak ponovi.

Da bi rešili to neizpolnjeno potrebo, so raziskovalci preučevali dodajanje ribocikliba endokrinemu zdravljenju, da bi ugotovili, ali lahko izboljša rezultate pri zgodnjem stadiju raka dojke.

Pred tem so Slamon in raziskovalci na UCLA Health Jonsson Comprehensive Cancer Center pokazali, da je ta kombinirani pristop izboljšal splošno preživetje tako pri ženskah v predmenopavzi kot pri ženskah po menopavzi z metastatskim HR-pozitivnim in HER2-negativnim rakom dojke.

Na podlagi te prejšnje raziskave je skupina začela klinično preskušanje, imenovano NATALEE, v katero je bilo vključenih 5101 bolnikov z zgodnjo stopnjo 2 ali 3 HR-pozitivnega in HER2-negativnega raka dojke. Udeleženci so bili naključno razporejeni tako, da so prejemali ribociklib in endokrino terapijo (2549 bolnikov), sestavljeno iz nesteroidnega zaviralca aromataze, ali samo endokrino terapijo (2552 bolnikov).

Mediano trajanje spremljanja študije je bilo 34 mesecev, pri čemer je triletno in dveletno trajanje ribocikliba zaključilo 20 % oziroma 57 % bolnikov.

Po treh letih je bila stopnja preživetja brez invazivnih bolezni 90,4 % v kombinirani skupini v primerjavi s 87,1 % pri ženskah, zdravljenih samo s hormonsko terapijo.

Sekundarna končna točka študije, oddaljeno preživetje brez bolezni in preživetje brez ponovitve, je prav tako dajalo prednost zdravljenju z ribociklibom in endokrinim zdravljenjem. Stopnje preživetja na daljavo so bile 90,8 % za kombinirano skupino v primerjavi z 88,6 % za samo endokrino terapijo. Bolniki na kombinaciji so imeli 91,7 % preživetje brez ponovitve v primerjavi z 88,6 % samo na endokrinem zdravljenju.

Neželeni učinki so bili v obeh skupinah podobni, najpogostejše težave pa so bile nevtropenija, artralgija in dogodki, povezani z jetri.

"Na splošno preskušanje NATALEE podpira ribociklib in endokrino terapijo kot novo možnost zdravljenja za veliko večjo populacijo bolnic s HR-pozitivnim in HER2-negativnim zgodnjim stadijem raka dojke," je dejal Slamon. "Te ugotovitve bi morale spremeniti način ocenjevanja in zdravljenja bolnikov."

Študijo je financiral Novartis, spremljal pa jo je v sodelovanju s Translational Research in Oncology, znano tudi kot TRIO.

Viri: