Pričakuje se, da bodo podnebne spremembe povzročile povečanje števila smrti zaradi srčno-žilnih bolezni na Kitajskem

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Nova študija napoveduje, da bi lahko podnebne spremembe povzročile več smrti zaradi srčno-žilnih bolezni na Kitajskem. Izvedite več v tem članku eBioMedicine.

Neue Studie prognostiziert: Klimawandel könnte zu mehr kardiovaskulären Todesfällen in China führen. Erfahren Sie mehr in diesem eBioMedizin Artikel.
Nova študija napoveduje, da bi lahko podnebne spremembe povzročile več smrti zaradi srčno-žilnih bolezni na Kitajskem. Izvedite več v tem članku eBioMedicine.

Pričakuje se, da bodo podnebne spremembe povzročile povečanje števila smrti zaradi srčno-žilnih bolezni na Kitajskem

Nova študija je bila objavljena v revijieBiomedicinaželi napovedati, v kolikšni meri lahko podnebne spremembe vplivajo na tveganje umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni (KVB) na Kitajskem.

Podnebne spremembe in bolezni srca in ožilja

Trenutne ocene kažejo, da vsako leto zaradi bolezni srca in ožilja umre okoli 19 milijonov ljudi, od tega pet milijonov na Kitajskem. Poleg tega bolezni srca in ožilja povzročajo več kot 390 milijonov let življenja, prilagojenih invalidnosti (DALY) po vsem svetu.

Zaradi podnebnih sprememb se je globalna temperatura na zemeljskem površju v primerjavi s predindustrijskim časom dvignila za 1,15 °C. Prejšnje študije so poročale o negativnih vplivih podnebnih sprememb na umrljivost zaradi vseh vzrokov, ki se razlikuje glede na starost, spol in vzrok smrti, pa tudi na smrt zaradi bolezni srca in ožilja.

Toplota vpliva na srčno-žilni sistem na različne načine, vključno z izločanjem soli in vode v obliki znoja, višjimi ravnmi holesterola in hemodinamskim stresom. Poleg tega lahko vročina, povezana s podnebnimi spremembami, poveča tveganje za aterosklerotično trombozo srca in možganskih žil ter s tem stopnjo možganske kapi in srčnega infarkta.

O študiju

Ta študija je poskušala napovedati s podnebnimi spremembami povezano umrljivost zaradi kardiovaskularnih bolezni v kitajskem okolju. Trenutne temperature so bile izmerjene na 161 točkah za spremljanje bolezni (DSP).

Te napovedi so temeljile na 6. fazi projekta medsebojne primerjave modelov (CMIP6), ki poteka kot del Svetovnega programa za podnebne raziskave (WCRP). WCRP proučuje naravne podnebne spremembe in kombiniran scenarij z naravnimi in antropogenimi vplivi na podnebje.

Skupaj 22 splošnih podnebnih modelov (GCM) je bilo uporabljenih za določitev predvidenih temperatur od leta 2010 do 2100 tako v scenarijih, ki jih je povzročil človek, kot v naravnih scenarijih. Scenariji, ki jih je povzročil človek, so bili izračunani na podlagi razlike med kombiniranimi in naravnimi vplivi.

Ob priznavanju, da so gospodarske in družbene spremembe tesno povezane s podnebnimi spremembami, je Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) predstavil vrsto integriranih scenarijev, ki združujejo skupne družbeno-ekonomske poti (SSP) in podnebno reprezentativne koncentracijske poti (RCP).

Rezultati študije

Povprečna letna temperatura na DSP se je gibala med 12,6 in 28,4 °C. V tem obdobju je bilo okoli 330.000 smrti zaradi bolezni srca in ožilja.

V naravnih razmerah se poletne temperature na Kitajskem ne bi bistveno spremenile. Podobno bi se po tem scenariju delež smrti zaradi bolezni srca in ožilja zaradi vročine zmanjšal za 0,5 % v 90. letih 20. stoletja v primerjavi s stopnjo umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja leta 2010.

Nasprotno pa so se poletne temperature povečale za 5-6 °C, odvisno od regije v kombiniranih scenarijih. Predvideni delež umrljivosti zaradi KVB se je v 90. letih 20. stoletja povečal z 10 % na 30 %, odvisno od modeliranega scenarija.

Stopnja umrljivosti pri bolnikih s KVB je sledila krivulji v obliki črke J nad kritično minimalno temperaturo. Največji porast glede na osnovno temperaturo so zabeležili na jugu in vzhodu Kitajske.

Delež smrti zaradi vročine zaradi srčno-žilnih bolezni, povezanih s podnebnimi spremembami, ki jih povzroči človek, se je v vsakem desetletju še naprej povečeval, s približno 31 % v 2010-ih na ocenjenih 70–90 % v 2090-ih po različnih scenarijih.

Tisti, ki so veljali za najbolj ranljive za srčno-žilno umrljivost zaradi vročine, so bili ljudje, ki živijo na podeželju, ljudje z nižjo stopnjo izobrazbe, bolniki z možgansko kapjo, ženske, starejši odrasli in ljudje, ki prebivajo v južni in vzhodni Kitajski. Pomembno je, da se tisti z nižjo stopnjo izobrazbe pogosteje ukvarjajo z delom na prostem, imajo neenak dostop do zdravstvene oskrbe in trpijo za kroničnimi boleznimi.

Sklepi

"Ta študija dokazuje, da bodo človeške dejavnosti v prihodnosti povečale breme srčno-žilne umrljivosti zaradi vročine.".”

Podnebne spremembe, ki jih povzroči človek in vodijo do smrti zaradi bolezni srca in ožilja, bi lahko do leta 2090 predstavljale do 90 % presežne umrljivosti zaradi čezmerne vročine. Hkrati se breme bolezni srca in ožilja, povezano z naravnimi podnebnimi spremembami, verjetno ne bo bistveno spremenilo. Kljub temu rezultati študije poudarjajo pomen omejevanja emisij ogljika, da bi končno preprečili nadaljnje globalno segrevanje.

"Aktivni ukrepi prilagajanja in ublažitve prihodnjega segrevanja bi lahko zagotovili pomembne zdravstvene koristi za bolnike s srčno-žilnimi boleznimi.".”

Prihodnje študije so potrebne za identifikacijo populacij in skupin, ki so najbolj ogrožene zaradi vplivov na zdravje, povezanih s podnebjem, ter različnih vrst tveganj, ki so lahko povezana z globalnimi podnebnimi spremembami. Ti podatki bodo pomagali izvajati integrirane in občutljive politike javnega zdravja, da bi na koncu dosegli okoljske cilje.


Viri:

Journal reference:
  • Zhu, Q., Zhou, M., Sakhvidi, M. J. Z., et al. (2024). Projecting heat-related cardiovascular mortality burden attributable to human-induced climate change in China. eBioMedicine. doi:10.1016/j.ebiom.2024.105119.